Gorenje Polje je bilo nekoč idilična in k razvoju naravnana vas. Skozi stoletja je zrasla na konglomeratni terasi, na desnem sončnem bregu Soče.
Leta 1920 pričnejo nastajati na spodnji, vzhodni terasi, kjer so bila najplodnejša anhovska polja, tovarniški objekti bodoče cementarne, ki kasneje spremenijo prvotno podobo doline in ljudi, ki živijo okoli nje.

Vas Gorenje Polje

 gorenje-polje-m
Vas obdaja na zahodu del Kanalskega Kolovrata, z najvišjim vrhom Svetim Jakobom (745 m), južno potok Perivnik, imenovan tudi Potočič, kjer sta nekoč obratovala dva mlina, severno potok Skalnik, vzhodno pa železniška proga Jesenice – Nova Gorica in že omenjena cementarna Anhovo.

Gorenje Polje je od nekdaj sedež fare, kjer stoji tudi cerkev svetega Mihaela. Nastala je v 15. stoletju, kot priča kamnita plošča, vzidana v južni steni prezbiterija, verjetno na temeljih starejšega objekta. Tako kot cerkev je bila v prvi svetovni vojni porušena celotna vas. Vse prebivalstvo je italijanska vojska odpeljala v begunstvo, v samostan Oropa v Bielli pri Novari.

Po končani vojni so domačije počasi obnovili, povečini na istih temeljih in tako ohranili strnjeno pozidavo naselja. Domačini so pod Avstro-ogrsko vladavino dobili slovensko osnovno šolo, ki je še nekaj desetletij po priključitvi Primorske k Jugoslaviji delovala v isti stavbi. Danes obiskujejo otroci sodobno osemletko v Desklah.

Število prebivalstva niha iz obdobja v obdobje, danes je gotovo na najnižji ravni, verjetno zaradi večine mladih, ki si po študiju v okolišu niso našli primerne zaposlitve.

Danes je podoba vasi takšna kot bi se čas v njej že zdavnaj ustavil. Novogradenj in adaptacij je le za vzorec,saj so se novogradnje skoncentrirale v zaselku Močila, jugozahodno od vasi. Gorenje Polje ima danes asfaltno povezavo v vse smeri, prav tako so gospodinjstva oskrbovana iz novega vodovoda, ki je speljan od zajetja pri Fliski breji.

Pred prvo svetovno vojno je naselje pripadalo občini Anhovo, ravno tako po njej, medtem ko sodi danes k novonastali občini Kanal ob Soči. Ker je bila vas v prvi vojni hudo prizadeta, ni ohranila starejših pričevanj stavbne dediščine, razen nekaj renesančnih portalov. Pomembnejši kulturno zgodovinski detajli so le na prezbiteriju župne cerkve in na pokopališču, kjer je ohranjena kamnita plastika križanega, delo neznanega mojstra in nagrobnik družine Kovačič iz 19. stoletja.

Najdene lončenine nad pokopališčem le potrjujejo domnevo, da je najstarejši del vasi bil verjetno na današnji lokaciji » Na gradu« (Laurčevi). Da je bila vas neprekinjeno naseljena, lahko sklepamo po rimskem novcu iz prve polovice 4. stoletja, najdenem na južnem platoju cerkvenega obzidja.
Podobno kot okoliške vasi je bilo Gorenje Polje pozidano na manj plodovitem pobočju; tako se je ohranila plodna ravnica pod njo, od katere se je nekoč vas tudi preživljala. Vsa krma in les pa sta se pridobivala iz pobočij Kanalskega Kolovrata, ki se razteza severno in jugozahodno od vasi, vse do ceste, ki povezuje Vrhovlje z Ligom.

Zapisal domačin Pavel Medvešček ob odkritju spominske plošče skladatelju Marijanu Gabrijelčiču na Gorenjem Polju, 21. junija 2003.