Cerkev sv.Jurija v Desklah

 

Desklanska cerkev sv. Jurija nima globoko v preteklost razvejanih korenin. Kljub temu pa ima zanimivo kratko zgodovino.

 

Najbrž je bila prvotna cerkev zgrajena kot podružnična cerkvica. Morda so jo leta 1757, ko je postala župnijska, povečali, vendar dokumentirana gradnja nove in večje cerkve datira v leta 1886-1890. Ta cerkev je imela zvonik na južni strani oziroma na desni strani ob pročelju. Domneva se, da je bila zgrajena v baročnem slogu.
Med 1. svetovno vojno so ostali nedotaknjeni le njeni temelji, nekaj zidovja in glavni baročni oltar. Po vojni cerkev ni služila svojemu namenu, zato so domačini sezidali zasilno svetišče nasproti pokopališča, kjer se danes, za kapelico, nahaja sadovnjak. Na račun vojne odškodnine so jo leta 1928 (1929) ponovno zgradili, ta pa se je od prejšnje razlikovala po zvoniku, ki so ga postavili na severno (levo) stran.
Desklanska cerkev je enoladijska z ličnim prezbiterijem, na katerega je zanimiv pogled iz vzhodne (zadnje) strani. Zvonik se ne drži cerkvene lupine, pač pa stoji poleg cerkve (imenujemo ga kampanile, razvil se je v 5. in 6. stoletju v Italiji).
Že omenjeni baročni oltar ima v središču figuro sv. Jurija, ki je delo goriškega kiparja Giovannija Battiste Novellija (1879-1965). Svetnik je prepoznaven kot konjenik, ki tepta zmaja in ima vanj uperjeno sulico. Legenda namreč pravi, da so v nekem mestu lahko dobili vodo le, če so vsak dan zmaju darovali ovco. Ko pa je ovc zmanjkalo, je žreb določilo mlado princeso, monarhovo hčerko, za žrtev. V trenutku žrtvovanja se je pojavil pogumni vojščak, ki je premagal zmaja in rešil mladenko. Zato je predvsem na slikah ob sv. Juriju in zmaju pogosto upodobljena tudi princesa. Sicer pa Jurijev boj simbolizira boj s pogansko vero, tudi zlim, ki je končno premagano.
Osrednja poslikava prezbiterija je delo akademskega slikarja in patra Gabriela Humeka (1907-1993). Že kot srednješolec je postal cistercijan, študiral je bogoslovje in slikarstvo (akademija v Krakovu, Zagrebu in v Ljubljani), večino življenja pa se je v stiškem samostanu posvetil pravilom sv. Benedikta, moli in delaj (ora et labora). V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so razstavljena mnoga njegova likovna dela, v desklanski cerkvi pa je leta 1956 pustil freskantski pečat. Upodobil je sedečega Jezusa z Marijo in Jožefom, škofa Friderika Barago, ki krščuje Indijanca in škofa Antona Martina Slomška, pred katerim stojita Bleže in Nežica, v ozadju pa je prepoznavna tudi silhueta cerkve. Poslikave v stropnem delu prezbiterija pa so delo akademskega slikarja Rajka Slapernika.